Karantenski vodič za krajšanje časa, 3. del: Zabava z mularijo
Z našim karantenskim vodičem smo olajšali življenje v samoizolaciji že dvema kritičnima skupinama, zdaj pa je čas, da pomagamo tistim, ki to najbolj potrebujejo. Herojem, ki se jim že štiri tedne ni zmešalo, čeprav so bili sem ter tja zelo blizu zloma. Tistim, ki imajo modrice na podplatih zaradi vseh pohojenih kock in drugih igrač. Tistim, ki ne pomnijo, kdaj so lahko čez vikend (ali kateri koli drug dan) malo dlje poležali v postelji. Ta vodič je za vas, dragi starši.
Otroke je včasih težko zabavati, zato se najlažja rešitev zdi ekran. Otroka posedeš pred televizor ali mu v roke porineš tablico, pa da nekaj časa mir. Naj vas ta rešitev ne premami, kajti kratkoročni učinki – nekaj deset minut miru – ne odtehtajo dolgoročnih posledic, če bo vaš otrok bolj doma v elektronskem, kot pravem svetu. Strokovni svetovalni organ organizacije TojeTo ponuja nekaj domiselnih rešitev brez elektronike. Pa pričnimo!
Spretnostni izzivi
Če ne živimo v bloku s papirnatimi stenami in dirjanje po stanovanju ne moti nikogar, lahko mularijo zaposlimo na vrsto načinov. S spretno uporabo blazin, stolov in ostalega pohištva lahko pričaramo zanimive spretnostne poligone, ki jih označimo z izolirnim trakom ali čim podobnim. Pazite le na varnost, da ne bo kakšne buške! Če tega vaše stanovanje ne dopušča, lahko z otroki kegljate. Improvizirate lahko s tetrapaki od soka in mleka namesto kegljev, za žogico pa lahko – če nimate pri roki druge, v kar sicer dvomimo – uporabite v klobčič zvite nogavice ali jo naredite iz odpadnega papirja z nekaj lepilnega traku. Seveda pa lahko uporabite prave, dasiravno žonglerske keglje, s katerimi se starša lahko učita žonglirat, ko otroci zaspijo.
Za žogo pa lahko uporabite kar Foooty, ki je tudi sicer odličen pripomoček za krajšanja časa. To žogo boste sicer največkrat uporabljali v naravi, saj je zaradi svoje zložljive narave izvrstna za izlete. Ko želite, jo v nekaj trenutkih sestavite v čisto pravo žogo, s katero se lahko igra nogomet, po končani uporabi pa se prav tako hitro zloži in pospravi v žep. Seveda pa zunaj lahko počnete tudi celo vrsto drugih aktivnosti.
Današnja mladina skorajda ne pozna več igre, ki je včasih kraljevala na slovenskih dvoriščih. To je klasična igra “zemljo krast”. Zdaj, ko sem odrasel, mi je veliko bolj jasno, zakaj je ta igra Slovencem pri srcu. V njej končno tudi mi nekomu krademo zemljo, ne pa da jo le sosedi nam! Se ne spomnite, kako gre? S palčko se v pesek nariše krog in se ga razdeli na toliko delov, kot je igralcev. Na sredo se nariše majhen krog. Vsak igralec si izbere ime svoje države. Nato se navpično postavi palčko v srednji krog in se jo spusti. Padec palčke nakaže začetnega igralca. Ta napove, koga napada, v njegovo ozemlje vrže palčko, vsi razen napadenega igralca pa tečejo iz kroga. Ko napadeni igralec pobere palčko se zadere stop in vsi ostali morajo zmrzniti na mestu. S palčko skuša zadeti drugega igralca. Če ga zadane, mu nato z zarisovanjem s palčko iz svojega ozemlja skuša ukrasti nekaj zemlje. Če ga zgreši, pa sta vlogi obrnjeni. Nato se cel postopek ponovi, dokler ne obstane le en igralec. Če vam je metanje palčk všeč, ne bi jih pa ravno metali drug v drugega, je na voljo veliko alternativ. Za zabavo z mularijo priporočamo Kubb Mölkky, kjer boste z metom palice zbijali oštevilčene keglje, obenem pa še malo trenirali seštevanje. Izvrstna zabava, ki lahko nudi tudi dobro telovadbo.
Miselne zagonetke in ustvarjalne urice
Mladino (in odrasle) lahko dobro zaposlimo tudi z miselnimi in ustvarjalnimi izzivi. Za odrasle je včasih dovolj velik izziv že, kako odpreti vrata, ne da se dotakneš kljuke. Otroci pa bodo verjetno potrebovali kakšno bolj zanimivo oviro.
Odlična miselna igra, ki jo verjetno poznamo vsi, je “mesto, rastlina, žival”. Vsaj strokovni svetovalni organ organizacije TojeTo jo pozna pod tem sila inovativnim imenom, verjetno pa obstaja še kakšno. Vsak igralec vzame list papirja in nanj nariše stolpce za razpredelnico; v stolpce na vrhu vpišemo vsi iste pojme, denimo: mesto, rastlina, žival (kdo bi si mislil), reka, gora, država in tako dalje. Kar vam paše, saj živimo pod svobodnim soncem. Nato naključno izberemo črko in pričnemo z vpisovanjem. Vsak vpis se mora začeti z izbrano črko. Ko eden izmed igralcev vpiše pojme v vse stolpce, se runda konča za vse. Vsak pojem, ki ga je napisal le en igralec, je vreden dve točki; vsak pojem, ki ga je napisalo več igralcev, pa je vreden eno točko. Nato znova izberete črko in ponovite postopek. Če radi tekmujete v hitrem razmišljanju, ne marate pa geografije, pa vam priporočamo merjenje moči v igri Rubik’s Race. To je sicer igra za dva igralca, vendar je zaradi svojega kratkega časa igranja nadvse primerna za družinske turnirje. Igralca igrata vsak na svoji igralni plošči, z drsanjem barvnih ploščic pa skušata (hitreje od nasprotnika) na sredini svoje plošče ustvariti iskan vzorec.
Doma lahko ustvarjamo na ogromno načinov. Lahko rišemo, delamo umetnije iz kolaža, skulpture iz makaronov in še marsikaj. Lahko se dogovorite, da se bo vsak dan vsak od vas na skrivaj naučil nov origami, zvečer pa jih boste ocenjevali. Včasih pa preprosto najbolj prija barvanje figuric. To so urice, ki jih lahko hkrati uživate s svojim podmladkom, važno je le, da tudi zase najdete kaj primernega za barvanje, da bo početje tudi za vas zabavno. V strokovnem svetovalnem organu organizacije TojeTo prisegamo na tole divjo kombinacijo: raziskovalni kompet Sončni sistem za otroke in Nolzur’s Dungeons & Dragons figurice za odrasle. Toda pazite! Otroci se bodo med sestavljanjem in barvanjem našega sončnega sistema sproti še kaj naučili, če ne bodo previdni! Vse skupaj pa jim bo zagotovo tudi v užitek, saj se med barvami v kompletu skriva tudi taka, ki sveti v temi – to pa vsi vemo, da je vedno žur. Starši pa bodo s kombinacijo detajlno dodelanih nepobarvanih figuric, mehkih čopičev in lepih barv (vse dobite pri nas) ustvarili izvrstne junake in pošasti, s katerimi se bodo poigravali med naslednjo D&D kampanjo. Je pa barvanje takšnih figuric zelo sproščujoče, poleg tega pa so tudi lep okras, zato ni zares potrebno, da ste igralec D&Dja, da bi v pleskanju uživali.
Nekje na pol poti med miselnimi zagonetkami in ustvarjanjem pa so kompleti Zig & Go. Zagotovo ste že kdaj videli kakšen posnetek, kako je nekdo zložil dooolgo progo domin, frnikul in še marsičesa, nato pa je frcnil prvo domino in sprožil verižno reakcijo. Ne delajte se, da še niste videli takega videa. Vsi imamo telefone, vsi hodimo na stranišče. Ena in ena je dve. Kompleti Zig & Go vsebujejo nekaj bistvenih elementov za takšen podvig – rampe, kovinske in lesene kroglice, obroče, pa tudi nekaj domin, če jih slučajno doma nimate. Z nekaj razmišljanja izven okvirjev lahko celotno stanovanje postane zanimiva proga za najbolj veličastno verižno reakcijo vseh časov!
Družinske družabne igre
V času naših dedov in pradedov, ko se še poleti morali v šolo in iz šole gaziti po dveh metrih snega in s klancem navzgor v obe smeri, so morali biti pri družabnih igrah sila inovativni. Praded mi je denimo govoril, da so ob velikonočnih praznikih fantje stavili pirhe, ki so bili takrat dragocenost, in jih nato ciljali s kovanci. Če je kovanec obstal v jajcu, je bilo to jajce zdaj tvoje. Na srečo živimo v drugačnih, sodobnejših časih, ko je družabnih iger na pretek. Sicer zunaj lomasti smrtonosen virus, ampak igre pa imamo.
Za družine, kjer so otroci v tisti hecni vmesni fazi, ko niso več čisto otročji, niso pa še čisto v puberteti, je odlična izbira igra Ticket to Ride. Igralci postanejo železničarski… železniški? Železni? Žlezni?! Skratka, mogotci, ki počnejo stvari z lokomotivami. Igralci prejmejo cilje, kateri mesti morajo povezati s svojimi povezavami, povezave pa postavljajo z nabiranjem in vnovčevanjem barvnih kartic. Ko je eden od igralcev postavil povezavo med dvemi mesti, te povezave praviloma ne more povezati več noben drug igralec. Sila zabavna, a obenem preprosta igra, v kateri lahko igralci tudi malo ponagajajo drug drugemu.
Sicer pa bi vsaka družina morala doma imeti Dixit. To je naravnost čudovita igra, ki spodbuja domišljijo in med igranjem še poveže vse igralce. Igramo jo z večjimi kartami, na katerih so izredno lepe domišljijske ilustracije. Vsak igralec ima v roki 6 kart. Igralec na potezi si izbere eno izmed svojih kart, jo položi z licem navzdol na mizo, in izreče neko asociacijo, ki jo ima na to karto. Ostali igralci pogledajo svoje karte, izberejo tiste, ki jih najbolj spominjajo na asociacijo, in jih odložijo z licem navzdol na mizo. Karte se premeša, nato pa se jih razkrije. Nato skušajo uganiti, katera je izvorna kartica, ki je vse skupaj začela. Toda pozor! Aktivni igralec ne sme dati prelahke ali pretežke asociacije, saj je kaznovan, če uganejo vsi ali če ne ugane nihče. Se sliši kompleksno, kajne? Verjemite, ni. Dixit je sila enostavna in intuitivna igra, učenje pa vam bo požrlo mnogo manj živcev kot gledanje parlamentarnih sej na televiziji.
Če imate doma malo maljše junake, pa preverite Malo akcijo. To je krasna vstopna točka v svet družabnih iger, v kateri bodo uživali malčki od dveh let in pol pa do pet let starosti. V škatli boste našli šest prikupnih figuric, s katerimi se bodo malčki radi igrali tudi sicer, ter kartice in medalje. Na karticah je narisano, kaj mora narediti igralec na potezi; morda postaviti tigerčka na krokodilčka, ali pa v zrak vreči ptička in ga ujeti. Medalje pa so seveda nagrada!
Sicer pa odlično zabavo nudijo igre proizvajalcev Helvetiq in Gigamic. Posebno priporočamo igri Bandido, v kateri igralci sodelujemo, se ne kregamo (!) in skušamo preprečiti pobeg iz zapora, ter Specific, pri igranju katere se marsikaj naučimo o živalskem svetu.
Tako, pa smo pri koncu. Upamo, da ste dobili kakšno dobro idejo, ki vam bo pomagala lažje preživeti to čudno obdobje, v katerem smo se znašli. Verjamemo pa, da ima marsikdo med vami v rokavu še kakšno super zvijačo! Vabimo vas, da jo delite z ostalimi v komentarju na naši Facebook objavi tega članka. Drug drugemu pomagajmo, pa bo vsem lepše minil čas!
Matjaž Peklaj
