Slackline – Hoja po vrvi

Slackline je eden najpreprostejših rekvizitov, a obenem eden izmed najbolj življenja polnih. Preprosta vrv, ki jo napnete med dvema drevesoma, omogoča razvijanje mnogih veščin, ne le telesnih, obenem pa vadba poteka v naravi. Kot nalašč za pomladne in poletne dni.

Čeprav navidez Slackline izgleda kot zelo osnovna vadba, za njo velja rek »manj je več«. Trening hoje po vrvi ni le živahna zabava v parku, temveč z njo premagujemo tudi svoje strahove, stopamo izven cone udobja, krepimo nove živčne poti in motoriko, ter krepimo voljo in sposobnost fokusa.

Slackline sta »izumila« dva kalifornijska plezalca v zgodnjih 80-ih, ko sta plezala po starih, razmajanih delih ograj. Ko sta se vrnila v bazni kamp v parku Yosemite, sta med dve drevesi napela eno izmed svojih plezalnih »gurtn« in tako je bil rojen Slackline. 30 let kasneje smo lahko priča nekaterim neverjetnim podvigom, ki vključujejo akrobacije s saltami in piruetami, seveda pa so se pojavili tudi lovci na svetovne rekorde, kot npr. spodnji podvig v puščavi v Utahu, kjer je Theo Sanson na vrvi prehodil kar 500metrov – na vratolomni višini.

Kako izbrati pravi Slackline za vas

Toda začnimo pri osnovah. Pri izbiri in postavljanju Slacklina so pomembni trije kriteriji – dolžina, širina in kako močno napnete trak. Daljša razdalja pomeni težjo preizkušnjo, saj so nihaji večji, prav tako pa morate pas napeti višje v zrak, da se najnižja točka ne dotika tal. Za začetnike je idealno, če začnete s krajšo postavitvijo, vsekakor pa je priročno, če to storite z daljšim trakom, ki vam kasneje, ko ste bolj izkušeni, omogoča težje preizkušnje. Z daljšimi trakovi ste tudi bolj prilagodljivi za okolico in različne postavitve dreves.

Pri širini se odločate med ožjo, 35mm različico in širšo, 50mm. Mnenja o tem, katera je lažja za začetnike, so deljena  – nekateri prisegajo na to, da je začetek s širšo različico lažji, drugi pa pravijo, da se pri večji širini trak pri korakih prevrača vstran, kar lahko zmoti ravnotežje. Vsekakor ožja različica velja za bolj standardno, širša pa omogoča dodatno pomoč predvsem pri naprednejših »trickline« akrobatih, ki na vrvi izvajajo različne poskoke.  V dodatno pomoč naj povemo, da se pri ekstremno dolgih in visoko postavljenih trakovih (t.i. »longlining« in »highlining«) uporablja le ožjo vrsto traku.

Zadnji element je napetost in razteznost vrvi. Bolj, kot je vrv napeta, lažja je hoja, vendar pa bo tudi nekoliko manj zabavna, saj vrv ne bo ponujala efekta trampolina. Pri izbiri napetosti je nekoliko pomembna tudi teža posameznika, ki bo hodil po traku. Slackline pritrdite v višini kolen, nižje kot ga postavite, bolj bo primeren za začetnike. Pritrditev je enostavna, s sistemom zategovalne sponke, ki je pritrjena na poseben dodaten trak, s katerim objamete drevo. Skozi sponko speljete trak Slacklina in jo s potegi zategnete na željeno napetost.

Napotki za hojo po vrvi

Začetniki si lahko pomagate tako, da za začetek samo stojite na vrvi, pri tem pa se nekdo drug usede na trak in s tem zmanjša nihaje. Nato samo vadite prenašanje teže iz ene noge na drugo. Alternativna metoda je, da vam nekdo ponudi roko, s katero si pomagate loviti ravnotežje. Trije namigi, kako začeti:

  1. Bodite usmerjeni na eno točko na horizontu in se skušajte izogniti premikanju glave in pogleda od nje.
  2. Imejte ravno hrbetnico, trebušne in zadnjične mišice pa »v pripravljenosti«.
  3. Vaše roke naj bodo sproščene in dvignjene na glavo, upognjene v komolcih. Ko lovite ravnotežje, ga ulovite zgolj s premikanjem roke od komolca naprej, saj s tem preprečite premikanje ramen. Za vsako ceno se želite izogniti lovljenju ravnotežja z upogibanjem trupa, kar bo šlo z vsako minuto lažje!

Povprečen posameznik potrebuje za obvladovanje veščin slacklina približno 1 do 3 ure intenzivnega treninga, s tem pa razvijate nove živčne povezave, ter krepite fokus, ter moč volje, ki je potrebna, da po vsakem padcu splezate na nestabilen teren.

Komplete za hojo po vrvi si lahko ogledate tudi v naši spletni trgovini.

Gregor


Preberi še kaj zanimivega